Vsak

Skozi okno opazujem kako 

januarsko zimsko sonce tone 

za obzorje v rdeče-oranžnih 

odtenkih in z zadnjimi žarki 

boža moje razgaljeno telo.

Mehke razgrete blazinice 

prstov puščajo sledove 

opojne kreme, ki se vtira 

skozi pore žametne kože..

S čutnimi gibi se posvečam 

vsakemu delčku svojega 

templja in opazujem 

razposajenost lastnega telesa, 

ko se vnovič oplazim navzgor 

od gležnjev mimo kolen in 

po notranjem delu stegen..

Ne pustim se premamiti 

nestrpnim prstom in s pogledom 

preusmerim pozornost na zvezdnato 

razporejene lepotne pike po prsih in rokah..

Nagonsko se usločim in prepustim,

da se voljna in navlažena koža 

naježi medtem, ko drsim s prsti 

od vratu do ključnice in vse do popka.

Vsak trzljaj

vsak vzgib

globok vzdih

in še globlji izdih,

ki se v meni vzbudi,

je le priča temu obredu

posvečenem svilnati površini, 

ki obdaja mojo razgreto in nenasitno notranjost.