Postanek inspiracije

Leto dni nazaj, tam za 9 gorami in 7 jezeri, so privrele na dan prve zamisli o tem, kako bi svoj notranji svet prenesla v pisno verzijo. Tako se je čez nekaj mesecev iz lahkomiselne dopustniške ideje, porodil čisto pravi blog, kjer je skrbno zabeleženo podoživljanje trenutkov, ki so me zaznamovali oziroma pustili trajen pečat na mojih notranjih obzorjih.
V poslednjih tednih pa je splet okoliščin terjal svoj davek, ki se je žal odražal v drastičnem upadu vestnega pisateljevanja. Kakor da bi mi Inspiracija obrnila hrbet. Na lastno pest, brez predhodnega posvetovanja z vpleteno, se je sama odločila, da je čas za postanek. Sprva sem ta prisilni premor dojemala kot kazen, češ zaloge domišljije so ti pošle, vodnjak navdiha se je izsušil. Praznine v frekvenci objav pa nisem zmogla, ne želela na silo zapolniti s površinsko, trivialno vsebino. Naučila sem se sprejeti stanje mirovanja, odmora ter dojeti, da s polno paro ne bom prišla daleč, če si vmes ne bom privoščila malo predaha. In sem odšla, do nadaljnega na dopust. Po mir, tišino, počitek. Morda pa na poti naletim še na kakšen čisto svež izvir inspiracije.