Leto je naokrog in Žužin blog je vpihnil svojo prvo svečko.
Morda za koga usvojena ciljna linija ne zveni kot nek dosežek, a meni predstavlja pomemben mejnik v osebnem razvoju – piljenje vztrajnosti, razvijanje potrpežljivosti, usvajanje samodiscipline – vse to in še mnogo, mnogo več mi je prineslo to leto pisateljevanja.
Morda za koga usvojena ciljna linija ne zveni kot nek dosežek, a meni predstavlja pomemben mejnik v osebnem razvoju – piljenje vztrajnosti, razvijanje potrpežljivosti, usvajanje samodiscipline – vse to in še mnogo, mnogo več mi je prineslo to leto pisateljevanja.
Ob tej priložnosti se zato spodobi nameniti tudi nekaj vrstic njemu – nenavadnemu nazivu – tisto zrno soli.
“Sol je sol” slišim ničkolikokrat od svojih strank.
Ja že, za nekoga, ki se mu ne ljubi spuščati v globine in se raje kot plovec drži površine vode. A zame, tiste, ki se kot za štos s karbidovko na glavi prepušča globelim življenja, je pojem soli tisočerih pomenov.
Ja že, za nekoga, ki se mu ne ljubi spuščati v globine in se raje kot plovec drži površine vode. A zame, tiste, ki se kot za štos s karbidovko na glavi prepušča globelim življenja, je pojem soli tisočerih pomenov.
Sol je dosti več kot le začimba.
Ne trudi se biti posebna po barvi, izstopajoča po vonju, pretenciozna po okusu, pa vendar doda tisto nepogrešljivo “piko na i” nedeljskemu kosilu.
Ne trudi se biti posebna po barvi, izstopajoča po vonju, pretenciozna po okusu, pa vendar doda tisto nepogrešljivo “piko na i” nedeljskemu kosilu.
Iz morja izviramo, iz vode slane smo sestavljeni.
Takorekoč se nam po žilah pretaka sol, ki najde svoj izhod v sili in pušča bele sledi na licih objokanih, rokah potnih, majicah mokrih.
Takorekoč se nam po žilah pretaka sol, ki najde svoj izhod v sili in pušča bele sledi na licih objokanih, rokah potnih, majicah mokrih.
Sol je prijetna domačnost.
Tako samoumevna ko sem doma, tako dragocena, ko jo ponovno zaznam v zraku, ob povratku s popotovanj iz daljnih dežel.
Tako samoumevna ko sem doma, tako dragocena, ko jo ponovno zaznam v zraku, ob povratku s popotovanj iz daljnih dežel.
Sol je čistost, neomadeževanost.
Pomete z negativno, zastalo energijo, tako zgoraj kot spodaj.
Prevetri zatohel, slab zrak, tako znotraj kot zunaj.
Pomete z negativno, zastalo energijo, tako zgoraj kot spodaj.
Prevetri zatohel, slab zrak, tako znotraj kot zunaj.
Sol je učenje, je šola.
O sebi.
O tebi.
O nas.
O sebi.
O tebi.
O nas.
Sol je pouk, kjer zvonec kar noče in noče odzvoniti konec ure.
Sol je vsakodnevna lekcija odkrivanja sebe, dojemanja drugega, razumevanja celote.
Sol je vsakodnevna lekcija odkrivanja sebe, dojemanja drugega, razumevanja celote.
In nenazadnje…
Sol na rani.
Je kot resnica o sebi, ki te zbode, zaskeli, zapeče.
Stokaš, jokaš, javkaš, da bi le prišel do obliža, da bi le nekdo popihal, da bi le nekdo zagotovil, da bo boljše.
Je kot resnica o sebi, ki te zbode, zaskeli, zapeče.
Stokaš, jokaš, javkaš, da bi le prišel do obliža, da bi le nekdo popihal, da bi le nekdo zagotovil, da bo boljše.
Sol je Ogledalo.
Tisto kar me najbolj zmoti pri tebi, me grize, gnjavi, teži nekje v meni.
Tisto kar me zbada pri njej, ima bodice že od nekdaj v meni.
Tisto kar me zaskeli pri njem, rastejo trnji sprva v meni.
Vse se prične, izvira ter konča, ponikne v meni.
Tisto kar me najbolj zmoti pri tebi, me grize, gnjavi, teži nekje v meni.
Tisto kar me zbada pri njej, ima bodice že od nekdaj v meni.
Tisto kar me zaskeli pri njem, rastejo trnji sprva v meni.
Vse se prične, izvira ter konča, ponikne v meni.
Le ko se uzreš v to ogledalo, sprejmeš sebe in svojo resnico. Le tako se sam dokoplješ do svojega obliža, do svojega razkužila, do svojega zdravila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar