Regrat

Regrat je tisti šolski primer, kako ljudje gledajo na življenje.
Nekateri (prizemljeni realisti) ga vidijo le kot plevel, katerega se je potrebno po hitrem postopku znebiti, ga populiti ali pokositi. Spet drugi (zasanjani romantiki) vidijo v njem prgišče želja, kjer se s pihanjem njegovih lučk vračajo v brezskrbna otroška leta. In potem smo tu še tretji (prizemljeni romantiki), ki v vsakem navidez slabem, odvečnem, nepotrebnem vidimo lučko dobrega, svetlega, pozitivnega. Tako iz rumenega prgišča plevela, ustvarimo zaloge regratovega sirupa za tiste dni, ko bo sredi sive in mrzle zime zapraskalo in zaščemelo v grlu. Tedaj nam bo žlička tekočega zlata ublažila boleče grlo in zakaj pa ne, nam dala misliti, je že res, da za vsako bolezen ena rožca raste, a dokler te rožce ne spregledamo, tudi bolezni ne bomo zmogli pozdraviti.

Vse je stvar perspektive. Kako že pravi tisti pregovor "Če ti življenje ponudi limone, si naredi limonado."

Jaz pa si to priredim na ta način: "Če na travniku zaslediš regrat, si naredi iz listov solato (dobra ona s krompirčkom ali fižolom), iz korenin čaj (za odlično spomladansko čistko zimskih zalog), iz cvetov sirup (grlo ti bo hvaležno) in za nameček upihni lučko ali dve (notranji otrok bo srečen)."

Postopek priprave:
*Potučkaj (izraz izvira iz maminega slovarja iznajdb)