Ta veseli dan ali kako sem pozabila na novoletne zaobljube

Baje da se v mestu govori, da je 3. ponedeljek v januarju najbolj depresiven dan v letu. Znanstveni izračuni učenjakov iz priznanih univerz potrujejo to hipotezo, s sklicevanjem na grdo in hladno vreme, turobno in zaskrbljeno razpoloženje ob pogledu na rdeče številke na računu (posledica brezglavega veselo-decembrskega zapravljanja) ter zaobljub, novoletnih, jasno. Slednje so namreč  v teh dneh že padle v vodo, no ja, so trčile na zaledenelo oviro. Kaj nam preostane drugega, kot da se sklicujemo na to, da bomo poskusili znova pred pomladjo, ko se vse stali, otopli, izboljša stanje na računu, ovo ono tretje.

Pa bo spomladi kaj boljše? Jok brate, ista scena, če ne še slabša. Tako prestavimo te "častne pionirske" na poletje, ker "do takrat pa bomo res fit". Pri tem pa pozabimo na določitev vsaj okvirnega leta tistega mitičnega poletja, v katerega bomo naposled vstopili fit in postavni. Poletja, ko bomo naposled ponosno in malce ošabno hodili po plaži s tistim (sami-sebi) privoščljivim nasmeškom, ki kriči: "Jaaa, uspelo mi je! vsaj eno novoletno zaobljubo sem postavil pod streho!"

Pretkana in zvita kot znam biti "ko zagusti", se letos odločim, da bo tokrat prelomno leto, ko si zaobljub pod nobenim pogojem ne bom postavljala. Razlog je preprost: dovolj imam namreč teh začaranih krogov razočaranj, pa tistega samoobtoževanja kako sem ponovno pogorela, nezadovoljstva ob spoznanju, da česarkoli se lotim, itak ne speljem do konca ter frustracij, da mi privoščljivi nasmeški namenjeni izključno sami sebi, pač niso usojeni.

In naposled zaveje neka neopisljiva radost in pomirjenost v deželi tej. Grdo in hladno vreme vzljubim še bolj kot prej; sicer me že od nekdaj pomirja, a sedaj imam še en razlog več, da se zabubim lepo noter, na toplem ob kakšni dobri knjgi, filmu, dokumentarcu. Klavrno stanje na računu kar spregledam misleč: "Do regresa bom že prišla na zeleno vejo, ki bo pometla vse pregrehe za nazaj in morda še kakšnega za naprej".

Kaj pa novoletne zaobljube? Tem pa pokažem jezik in se zmagoslavno, sama sebi privoščljivo nasmehnem, ker: "Jaaa, uspelo mi je!" Vsaj enkrat sem se pokončno izmuznila primežu družbenih tendenc kaj je in, postavila sem se po robu zapovedim kaj se sme in kaj ne, demantirala sem splošno sprejete normative ku češ, to se počne izključno zato, ker tako delajo vsi in boš tudi ti. "Eee-ne" je zabeketala črna ovca in se odločno podala v oranje novim ledinam naproti.